Spletne strani

V Kersnikovi ulici turnirji v računalniških igrah

Ljubljana – Za ljubitelje iger in informacijske tehnologije pripravlja ŠOU v Ljubljani ta konec tedna v prostorih v Kersnikovi 6 PC in Playstation turnirje ter turnir na ročni konzoli Playstation Portable. »Prijavi se lahko vsak, vendar morajo imeti skupine pet članov. Prijavnina je 3500 tolarjev,« je povedal Sebastjan Barbo, vodja turnirja. Za obiskovalce bodo na voljo še štirje dodatni igralni računalniki, na katerih bodo lahko preizkusili, kako dobri so v igrah, kot sta Act of War in Need for Speed Underground II, ter igralne konzole Playstation 2. Vstopnina za obiskovalce bo 1000 tolarjev. Na petkovem Counter Strike 1.6 turnirju z nagradnim skladom približno pol milijona tolarjev bo sodelovalo osem povabljenih slovenskih klanov oziroma 40 igralcev, za sobotni turnir z nagradnim skladom 350.000 tolarjev pa se lahko prijavi vsakdo. V nedeljo bo VIP turnir v računalniški igri Doom III. Potek tekmovanj v kletni etaži si bo v Metropolu mogoče ogledati prek HL/Source TV s 105-sekundnim zamikom.

V prvem delu resničnostnega šova se bo predstavilo dvanajst deklet, ki bodo skušala osvojiti srce mladega gospodarja kmetije. Dekleta bodo morala opravljati različne naloge, nad vsem dogajanjem pa bo bedela voditeljica. Ker se podobnega koncepta z voditeljico še dobro spominjamo, smo jo vprašali, kaj bo v novem šovu drugače. Povedala je: »Skoraj vse! Koncept oddaje je popolnoma drugačen. Oddaji povezujeta le iskanje ljubezni in prelepo slovensko podeželje.« Gospodarja kmetije  pa je opisala z besedami: »Je prijeten, zabaven, razgledan, pozoren, čeden, priden in odgovoren fant. Čeprav mu ljubezen veliko pomeni, je ne išče za vsako ceno, saj ima polno in ustvarjalno življenje že zdaj. A dopušča možnost, da bo prav v naši televizijski pustolovščini spoznal tisto pravo dekle.« Zanimivosti:  »Jure se je zaradi zgodnjih juter in neskončno dolgih delovnikov, ki so se končevali okoli polnoči, moral naučiti piti kavo, ki je drugače sploh ne pije, jaz pa sem vsak dan bolj cenila njihovo odlično ekološko vino, čeprav se me vino drugače tako hitro prime, da se ga kar malo izogibam. No, tokrat se ga nisem (smeh),« je nove navade na snemanju šova opisala Saša.

Ekonomski učbeniki učijo, da vlada z zadolževanjem na trgu prepriča zasebni sektor, da se odpove določenemu delu virov, da jih lahko upora­blja sama. S povečanjem dotoka vladnih obveznic si sposodi omejeno količino denarja, ki bi ga drugače porabil zasebni sektor. Denar je tako težje dobiti in to naj bi potisnilo obrestne mere navzgor. Vendar pa je bilo po mnenju Ryan-Collins et al. ) do sedaj empirično težko dokazati vpliv vladnega sposojanja na obrestne mere za komercialna posojila (t. i. `crowding out’). Količinsko je ves proces laže razumeti: ko investitorji kupijo vladne obveznice z obstoječo kupno močjo, ta denar iz zasebnega sektorja steče v vladnega. Zato je čista fiskalna politika za rast denarja v obtoku nevtralna — je zgolj redistribucija. Prejemniki vladne­ga denarja bodo na boljšem, obstajajo pa tudi tisti, ki bodo prejeli manj njenega denarja ali plačali višje davke, zato je fiskalna politika v smislu vpliva na rast v skupnem seštevku nevtralna. Za nominalno rast je potrebnih več transakcij, ki prispevajo k BDP-ju, kar pomeni, da je potrebno za to uporabiti več denarja. V današnjem sistemu je to možno le, če komercialne banke ustvarijo več kredita. Brez ustvarjanja te nove kupne moči ostaja dohodkovni kolač nespre­menjen. V okviru sistema, v katerem vlada ne more ustvarjati lastnega denarja, bo vsako povečanje vladne porabe tako samo povečalo vladni delež v tem kolaču ter zmanjšalo delež zasebnega sektorja. Na ekonomijo bo vladna poraba imela pozitivni rastoči vpliv le, če bo vlada uporabila denar bolj produktivno kot zasebni sektor. Kako se vla­dna poraba primerja s porabo zasebnega sektorja? Zasebni investitorji dajejo svoj denar tja, kjer pričakujejo največje dobičke. Zato vlagajo del svojega denarja v tujino in pozitivni socialni učinki bodo tako ustvarjeni.

Na spletu lahko najdemo veliko ljudi, ki išče različne stavne nasvete, da bi si prikrajšali čas, ki bi ga drugače porabili za analiziranje določenih stavnih dogodkov. Ljudje tudi iščejo različne nasvete z upanjem, da bodo naleteli na stavnega mojstra oz. profesionalca, kateremu bodo plačali kakšen euro in oni v zameno za to zaslužili goro denarja. To je eden najbolj smiselnih načinov v primeru da sami ne veste ravno na kaj staviti, kako staviti in zakaj nekaj staviti. Pri podobnem početju je potrebno biti zelo pozoren in previden na nekaj ključnih stvari. Treba je paziti oz. preveriti, da je stavni mojster zanesljiv in iskren, tudi zelo pomembno je, da ni predrag, ker v tem primeru boste z majhnimi ali srednjimi vložki zelo težko pokrili stroške samega svetovanja. Zavedati se moramo, da je veliko samooklicanih stavnih mojstrov, ki želijo izkoristiti naivnost ljudi, ki se spuščajo v nakup stavnih nasvetov. Socialna omrežja kot sta Facebook in Twitter nista primeren kraj za nakup nasvetov, saj je po moji oceni 95% ljudi prevarantov, ki pošiljajo samo slabe dogodke, kateri nimajo neke kvalitetne osnove.

Pozdravljeni na novem blogu, ki je namenjen različnim temam in na katerem se bodo objavljali različni članki in pa tudi opisi in recenzije spletnih strani.

Upamo da vam bodo vsebine všeč in da se boste še vračali na ta spletni blog.Minecraft hesap

Inštruktorji ameriške vojske so ugotovili, da igračarske generacije zelo dobro poznajo vojaški način razmišljanja, saj se v prvoosebnih akcijskih streljankah naučijo pomembnih preživetvenih in napadalnih strategij. Predvsem pa se v igrah navzamejo pozitivnega odnosa do vojaškega posredovanja v tujini, pobijanja sovražnikov domovine in preprostih scenarijev, ki brez nepotrebnega zapletanja razločujejo dobre fante od slabih. Ti »pozitivni« učinki niso naključni, saj je vojska k sodelovanju povabila najboljše razvijalce, scenariste in psihologe, ki so morali poskrbeti, da Združenim državam in njihovim zaveznicam ne bo zmanjkalo vojakov za dolgotrajno vojno proti terorizmu. Uspeh US Army je zato spodbudil vojaške veljake, da so izdatno podprli nastanek novih, še bolj resničnostnih vojaških streljank, v katere so začeli vključevati celo posnetke resničnih vojakov iz Bagdada, Faludže in Afganistana.

»Moralistični očitki, da se mladi v računalniških igrah naučijo agresivnosti in odtujenosti, so hinavski,« »če jim hkrati s svojimi zgledi nenehno sporočamo, da sta postali odtujenost in agresivnost zelo koristni lastnosti, ki posamezniku v sodobni kapitalistični družbi omogočata preživetje in uspeh.« Podobno nedoslednost bi lahko očitali tudi evropskim pravosodnim ministrom, ki so se omejili zgolj na kritiko računalniških iger kot takih, niso se pa ukvarjali z ozadji igračarske industrije. Kaj šele da bi obsodili vse tiste interesne skupine, ki zavestno izrabljajo potenciale računalniških iger in drugih množičnih medijev za manipulacijo s čustveno in družbeno ranljivejšimi mladostniki. Kar je razumljivo, saj je javno izražanje zaskrbljenosti nad nasilnimi igrami in lepljenje oznak o njihovi (ne)primernosti bistveno bolj preprosto kot pozvati vojsko, naj prevzame odgovornost za posledice alternativnih oblik vojaškega urjenja.